Romengere migracie maškar i Dekada baši Romengiri inkluzia

Romengere migracie maškar i Dekada baši Romengiri inkluzia

Pala ko akcesibe taro phuvja ki Purabdakšinali Evropa kori Evropakiri unia thaj hramonkeribe buteder konvencie, maškar kolende si thaj odola baš arakhibe e minoritetengere hakoja, bukjarnipe, čorolipaskoro agorkeribe, integracia ko sistemeskere thavdina thaj leljaribe sa o dajatve kola avena e akcesipaja tare disave raštre kori dženalipe ki Evropakiri unia, buteder Roma thaj avdive si, phentuke ko sa o lumiakere kotora, čhivde ko procesia tari sikavdi marginalizacia. Čhivela pe o pučibe sar si šajdutno o Roma kola si raštrutne ko raštre taro neve džene ki EU(Romania thaj Bigaria) te muken ple matikane raštren rodindor majlačho dživdipe ko phuvja tari Paščimali Evropa?

Avgo kamava te konstatirinav kaj i Evropakiri unia ič nane la uži politika baš integracia thaj inkluzia e minoritetenge, ulavdeste e Romenge, bi dikhindor so sar šarti baš angigaripe jekhe raštrake tari rig tar Evropakiri unia čhivela pe akava problemi, durust o keribe adekvatno strategia baš integracia taro minoritetia. Roma-families-wave-before-004 qq Ki Evropakiri uniaodova na sajdinela pes. Sajdinela pes salde ki čhipota kana nesavi raštra valjani te akcesinel kor Evropakiri unia, numa kana oj ovela dženi, tgani šukar so nesave aver ničekerina.

Dujto, i Evropakiri unia hardžingja but love thaj aver bukja ki te šaj o phuvja te anen ple nacionalna stretegie baš inkluzia, ulavdeste e Romenge, pal odova i Romengiri Dekada sine forsirime- so phenela pe kaj sine but iniciative. Numa, valjani te konstatirinel pe kaj odola iniciative egzistiringje ko jek dekorativno levelo thaj kaj nane mehanizmia baši kontrola tari lengiri realizacia. Ulavdeste o problemi si dramatizirime akale globalno ekonomikane krizaja, kote nesave phuvja, thaj o džene ki evropakiri unia, lele drastikano stavi kori o Roma. Si amen egzamploja ki Romania thaj Napoli(Italia). Odothe si pendžardo o fakti kaj taro radžakoro šero(ministeri baš avrune bukja ki Italia) motivirinela sine o džithanakeribe ja palem sar ola odova akharena sine- iranibe palpale ki Romania sa e Romen, bi dikhindor save phuvjatar ale. Sine thaj drastikane palpalunipa sar badanikane atakoja, thariba thaj mudaripa. Jekajek situacie isi dešberšipaja ani Germania, a kana šurargja thaj ani Francia.

Generalno, i Evropakiri unia arakhlja pe jekhe trendea kole šaj te akhara ksenofobia. Odole marebate baši bukjarno than, šurargje te bistren pe odola proklamacie e puterde kurkeske thaj phiribaskere tromalipaske kolencar sikavena sine e akcesibaskere phuvjen, Aso mande, na valjani te ovel amen iluzia. I Evropakiri unia na čhinavela sistemikane e problemen. Oj dela jek buvlo šajdipe, jek barabarutno kurko, dela buteder instrumentia ko isipe, a sakone nacionalno raštrake ačhola te čhinavel e isipaskere probleme, a na te adžikerel kaj, sar egzamplo, jek raštra taro Purabpaščimalo Balkani ka čhinavel e Romengoro problemi agjaar so sakola Roma ka džithanakeren pe. Tgani, kana ola džana ilegalno, ovela problemi kana ola iranena pe. Harneste, ko avgo than o nacionalna raštre valjani te astaren pe seriozno ki buti, ana ko lafia, a odova si buti taro lenegere ekonomiakere thaj edukaciakere zuraribaske. Aver, ki Eu digra zaruri si te kerel pe jek mehnizmo baš inkluziakiri kontrola, ja mujalutno EU ka dživdinel ko dalge- taro puteripe dži jek ksenofobikano thaj agoralo dahinalo sasoitnipe.

Romania thaj Bugaria si duj raštre kolen sine problemi minoritetencar. Bugaria dži sigende na angigarela sine o isipe taro khorano minoriteti, numa gndinela sine la sar dineskoro minoriteti, a angigarena sine e Romengoro isipe- sine len thaj nesave instrumentia ko čhani tar ulavde prezententia ko komune. Numa, odova si bičhinavibaskoro problemi baši raštra kolate i ekonomia si kišli. Bugaria, trujal ple autohtono Roma, arakhela peki odoja dromarin tari migracia. Ko jek momenti, kana akate ki nekanutni Jugoslavia bilačhe dživdinela sine pe, o manuša odorig našena sine. Pal odova ali jek dalga kana tari Bugaria istemalkerela sine pe o šajdipe baši vizengoro čhinavibe baši direktno džaibe ki Evropa. Tgani i Bugaria thaj Roomania šurargje te istemalkeren po statusi sar dženi ki Evropakiri unia thaj ma te muken odola manuša te iranen pe te nane raštrutne ki Bugaria ja Romania. Ki Evropakiri unia sa čhinavela pes konsenzusea. Bugaria thaj Romania si 2 avazencar. Bizo lende ka našti te anel pe decizia baši, sar egzamplo, čhivibe asari te keren pe dajatve baši bukjarno vjavahari. Numa, kana jekdrom khuvena ki EU, tumen khoni našti avrune šartikeribaja te zorjarel tumen, ja nane baš odova mehanizmo. Odoleske e phuvjenge kolen si kišli ekonomia, ja kišle institucie, but džanlo si te istemalkeren odova periodi anglal te khuven ki EU ki te čhinaven olen, soske pal odova nane te čhinaven len. O fijati kole pokinena Bugaria thaj Romania si darutno- ola akana pokinena ole jekhe sasoitne čorolipaja,ekonomiakere prepelipaja. I Grcia lelja suporti taro buteder tare 100 miliarde evria. Ola odova na lele ole, silen majbari kriza tari Grcia. Harneste vakerdo, sakana nekote resela amen odoja džeza. Konkretno baši bisajdipaja taro kanuni baši buti, odova si diso ko so o andrune demokratikane, sindikalna thaj aver takatia ka torjaren e Bugaria-kere radža. Evropa akate si salde jek arkali buti thaj makina baši keribe patonibe, numa našti te andarel sankcie ja palem te harnjarel i arka. Numa, ma bistren, kana khuvela pe ki Evropakiri unia, tgani Romania thaj Bugaria dena e Evropake- agjaar so šaj te ikljol kaj ola šaj majbut te harnjaren e EU-e numa EU lenge.

E Romengere migracie taro dakšin ko paščim ovena maškar I agjaarvakerdi Dekada baši Romengiri inkluzia, “ khetanesi iniciativa tar evropakere radže te lačharel pe e Romengoro socialno thaj ekonomikano hali thaj lengiri inkluzia ano sasoitnipe”. I programa si andi ko evropakoro levelo thaj ikerol pe ko periodi taro 2005-2015 berš, a lakere kerimnaske obligiringje pe sa odola radže, thaj ande si nacionalna kanunia thaj arakhle si evropakere fondia iradime baši Dekadakiri implementacia.

Numa, o sigendeskoro čhipotibe ani paščimali Evropa sikavela kaj o Roma permanentno si cidljarde taro thema ko than tari iranutni situacia, džikote ko Evropakoro dakšin dešberšipaja si rasizmo, diskriminacia, ksenofobia thaj segregacia kola bišajdakeren odoja inkluzia.

Pala ko gndipe baš upre čhivdo pučibe, šaj te čhivel pe trinto , but džanlo pučibe-sar si šajdutno o neve raštre te len pe ko dženalipe ki EU, a angleder ma te pašakere plo sistemi ko odova čhani te šajdakeren e dizutnenge taro romano preperibe saste šajdipe baši bukjarnipe thaj integracia biathinale taro lengoro rasakoro dineskoro ja nacionalno darhi?

Panda kana lafikerela sine pe baš odova bukjarno materiali thaj strategia tari Romengiri Dekada thaj kana šurargja odole Dekadakoro propagirime, me vakerva sine kaj si buteder mangina, a but hari takati. Immgration-officer-checks-003Generalno, o kreatori tari Romengiri Dekada ikljona tari jek EU savi avdive na egzistirinela. Odova si odoja EU pherdi optimizmo, anlal I finansiakiri kriza, puterdi baš inkluzia-a akana si jek aver Evropa: Evropa ki kriza, Evropa kaskere dizutne nane odobor kosmopolitia, save dikhena e jabandžia te cidljaren ko majtikno problem.
O inkluziakoro sasoitnipe sine thaj ačhola nahtaralo prioriteti tar Evropakiri unia taro leljaribe I Konvencia baš arakhibe o manušikane hakoja thaj fundamentalna tromalipa(1950) kerindor džanle thaj dikhle anglunipa ko vakti. Sar rezultati, zoralo thaj ikeribaskoro politikano thaj ekonomikano zuraribe šajdakergja o evropakoro progresi kit e transformirinel e Evropa sar sikavutno thaj anglunipaskoro kontinuiteti majlačhe dživdipaskere šartencar baši sa sasoitne grupe.

O palune20 berša sine nišankerde te utsavakerel pe o kamijabi tar Eu thaj lakere politikane thaj socialno-ekonomikane akcesia kola šajdakergje e Evropjanenge thaj migrantenge avere kontinentendar te resjaren majlačho dživdipe kori takatealende resursia, servisia thaj infrastrukture ko umala sar so si bukjarnipe, sastipe, thanakeribe, edukacia t.a. O pendžarutnipe tar esavke inkluzivna politika šajdakergja bute bihakajale khedinenge ki Evropa te vazden pe upral plo statusi, dengja resipe milioni manušenge te dživdinen thaj te ovel len barikano dživdipe-sar natirakoro fundavno hako sa e dživde manušenge. Sar rezultati tar esavke evropakere ideologie ki praksa amen si amen e akanutne Evropa thaj lakere progrese.

Mujal o evropakoro itsavakerdo progresi thaj zuraribe khoni našti te mujalvakerel kaj akale lačhe tasvireste tar Evropa sa panda si but ideologiakere fleke thaj melale prakse pendžarde sar rasizmo, ekskluzia, diskriminacia, marginalizacia mamuj ple majbare thaj historikane majekskludirime minoriteti-o romano džiani.

Mujal o deiba zori thaj šukar irade tar EU, š raštre džene ko EU, aver na-Eu raštre thaj sektori taro volonteria, mujal o resursia saikerde  saikerde ki agjaarvakerdi socialno inkluzia taro romano džiai, bezehaske o romano džiani avdive,sar thaj ko nekanutnipe, genela čorole rezultatia, čorolo anglunipe thaj čorolo akcesi kori socialno inkluzia sar fundavno čhani taro manušikane hakoja.

Zorjakerde taro socialno-ekonomikane thaj politikane kondicie te dživdinen dživdipe telo standardia, o Roma si došakerde te oven rasistikane atakuime buvleste ki Evropa, te dživdinen ko margine taro sasoitnipe j ate migiririnen taro jek ko aver than rodindor diveskere habe, a ko odova te oven masovno deportuime ko matikane raštre. O nanipe akcesi kori socialno-ekonomikano thaj politikano šajdakeribe konstruirinela tasviri taro telimaušipe andre ko romano džiani thaj poadarig, parvarela I rekonstrukcia taro jabano ovibe taro Roma ko pervazi taro šerutne sasoitne thavdina ki Evropa.

I Evropa sikavela but kontroverzno tasviri: lačho, progresivno, modern thaj zurardo kontinenti,numa bitakatime te arakhel integracia ple majcidljarde dizutnenge-e Romenge, ni sjagia bašo lengere fundavne manušikane hakoja. Odoleske, sa džikana I socialno ekskluzia thaj hakoja taro romano džiani ačhona salde teoria ki politikani agenda, tgani I Evropa sine thaj čhili progresivno thaj zurardo than salde e manušenge kola hošinena kcesi kori pe hakoja, numa na thaj e Romenge. Sa džikana o kanunideibaskere thaj kerimnaskere instrumentencar nane implementacia thaj džikana na anela pe čačutno socialno-ekonomikano akcesi e zuraribaske taro romano džiani-stigmatizirime thaj cidljardo romano džaini našti te ovel došakerdo baši pe historikane oviba.

O romano džiani siklilo jek džanli lekcia tar evropakiri historia: e romane džijaneskoro jabano ovibe legitimiringja e Evropa te kerel len halainja taro kana ale ki Evropa; e romane džijaneskoro jabano ovibe kergja len Holokaust-skere kurbania; e romane džijaneskoro jabano ovibe ikerela len cidljarde thaj marginalizirime.

O analize tar anglederutne socialna thaj ekonomikane krize ki Evropa sikavgje sar o krize sakana negativno asarikerena sine ko majpukinkerde grupe thaj karanaja valjani te ovel pe gajlimo kit e šaj I akanutni evropakiri ekonomikani thaj socialno kriza te anel dži negativno asari ko romano džijani. Tar EUinstitucie dži nacionalna radže amen sijam sine tazdivia bašo kreiribe thaj implementacia taro nekobor strategie thaj akciakere plania resarinaja thaj lafideibaja baši socialno inkluzia. Bezehaske, odola akciakere plania sine došakerde ko preperdipe sebepi nanipe realistikano akcesi. Tgani kana o romano džijani ki Evropa ka resel dži socialno inkluzia I Evropa ka šaj te akharel pe progreseskiri thaj jekajekhipaskiri Evropa.

 

Bajram Haliti

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*