10.09.2018. – Amalikani pozicia le Rromengi ane dakšaneski thaj maškarutni Evropa

Ane Evropaki Unia adjes djivdisaren katar e 12 djike 15 milionura Rroma. Kadi cifra si sar jekh raštra ane Evropaki Unia. Thaj pale crra manuša djanen katar o them savo ane Evropa trajisarel eftašela berša. I pala sa e Rroma adjes si sar e indijaki kasta Parije ane Evropa.

Kado sikavel kaj saiktodjes kerelpes atakura pe Rroma si rasistikane atakura, getoizacia, segregacia thaj as crra ni delpes respekto lenge manušikane hakajenge.

E Dujto lumijako maripe e Rromenge anda majbare bibahtalimata  save belegisarel e historia katar kav them. O Hitler gndisarda kaj e Rroma ni trubun te djivdisaren aj kaj trubul te mudarenpes.

Kodoleske vov bichalda len te mudardon ane gasne komore, ane phanglimata , ane getura, ane plinske komore ano Aušvic, te nakhavenpes pe lende medicinake eksperimentura. 3.500.000 milionura Roma mudarde e nacistura ane konc. Logura ane Dujto lumijako maripe.

I pala sa e bibahtalimata andar save nakhle e Rroma vi adjes ane Dakšaneski thaj Maškarutni Evropa e Rromengi pozicia si but djungali te ćerdapes komparacija avere themencar ane Evropa. Ko 1995 berš e Evropako komiteto e migracijengo vakarda kaj si e Rroma an saikto than bibarabarutne: ano sikljaripe, sastaripe, kherimasko pućipe.

E manušikane hakaja hakaja univar phagenpes ane Dakšaneski thaj makarutni Evropa

E Evropa sikavel kontroverzno tasvir. Laćho anglalipe, moderno thaj prosperitikano kontinento, aj bišajutno te arakhel integracia pire majcrrdutne forutnengo e Rromengo. Kadja ni del pativ lenge fundutne manušikane hakajengo.

Kodoleske, sa djikaj e socijalna inkluzia thaj e hakaja e rromane themski aćhel numaj teorija pe politikani agenda, atoska e Evropa sasa thaj aćhili progresivno than numaj save silen lenge hakja, aj ni vi le Rromenge.

Razmisljanja o romskom pitanju

Akademik Prof. dr Bajram Haliti

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*