Baš amende

Ano 15. Decembro 2003.berš si formirime i „ Romengiri nevimatangiri informaciakiri agencia“ sar biradžakiri thaj biprofiteskiri organizacia kaskiri resarin si edukacia ani komunikaciakiri umal majbuvle haljovibaja(bičelalipaskiri komunikacia, tolerancia, politikani komunikacia…) thaj buti ko thaj e mas mediumenca; arakhibe tari tolerantno žurnalistika ki multikulturnikani, multietnikani thaj multičhibjengiri Srbia, motiviribe agenciakiri žurnalistika kola kerena sajgia e čačipaskere moldipaske,e džanlipaske thaj kritikenge; edukacia baši studentia baši bidiskriminaciakoro hramovibe, a.v hramovibe bizo etnicizmo, konfesionalizmo t.a…hazrikeribe studentia baši praktikani buti ano mediumia(agenciakiri buti, pučaribaskiri buti, tereneskiri buti, buti ano studio…) vigjanalo thaj strukakoro mediumengoro rodljaribe thaj minsakoro zuraribe baši saikerina thaj arakhibe manušikane hakoja, sikljaribe terne manušen sar thaj dženen tare biradžakere organizacie dajatvime baš informiribe thaj komunikacia ko pe organizacie.

Ki te kerel pe resarinen, i„RNIA“ agencia aso kanuni ka:

  • Ovel jek čhani škola baš edukacia thaj afirmacia gendale generacienge romane thaj biromane žurnalistia thaj redaktoria, fotoreporteria, korespondentia, kamermania, organizatoria, translatoria, animatoria thaj aver kadria, kolendar buteder majgeči ka džan poadarig pe karierasa sar kamijabale diplomatia, publicitia, političaria t.a.
  • Maren pe baši sahno ikeribe o kulturakoro thaj informaciako jekajekhipebaše Roma ko sa e meridiania tar akaja planeta.
  • Ovel than katar ka buhljarel pe i romani emancipacia thaj afirmacia.
  • Del po deibe te kerel pe šajdipe dialogoske- dialogo maškar o žurnalistia thaj drabarutne, drabarutne thaj redakcie; dialogo maškar strukake manuša tare ulavde umala.
  • E agenciakoro RNIA formiribe thaj zuraribe si hapa kor avutnipe ikerindor ko čaččipe o avutne bajrakeribe mediumeskoro than.
  • Sar kotor tar aver bukja RNIA ka organizirinel ja šajdakerel konferencie baši pres thaj arakhibe baše političaria thaj ekonomistia e žurnalistencar.
  • Ka del po deibe baši tromalo vakeribe turli gndipa; sarigale thaj čačutnevakteskere informiriba; ka butikerel ki profesiakiri autonomia thaj žurnalisteskoro biathinalipe, ka arakhel o hakoja thaj interesia taro žurnalisti; ka kerel asari baši sa o džanle pučimata taro publik informiribe, angli sa ko anibe hramina, kooperacie avere žurnalistikane organizaciencar; ka motivirinel, dajanel thaj zurarel tromaleste, objektivno thaj profesionalno informiribe.
  • Ka angažirinel pe baši lilengoro ikalibe ki biprofiteskiri funda.
  • Ka butikerel ki trabslacia. I lipardi buti ka ovel džipherdeste registririme ko ingerencialo organi.
  • I Agencia ko avutne berša ka nakhel taro turli ekspanziake thaj zuraribaskere faze.

Angli tumenge, pakjivale drabarutne, si e Romengiri nevimatangiri informaciakiri agencia. Amari thaj tumari agencia.

I avguni irada tar akaja agencia majšukar ka definirinel pe te vakergja pe kaj jek tare lakere funkcie si te phagen pe o bilačhegnde bašo džijani kaskere dživdipaja thaj bukjaja butikerela. Odova ka ovel kerdo sar pendžaribaja averen, agjaar thaj korkori e Romen, odolea so karakterizirinela olen te oven odova so si, soske ki te šaj kobor odobor jek džijani te ovel leljardo, ma te vakera zamanglja pe, valjani te pendžareč pe leskiri čhib, adetia, pakjaviba thaj moldipaskoro sistemi.

Lakiri resarin si te ovel purt koleja, e majharne dromea, i kultura tare turli džijania, agjaar thaj e romengiri,ka pašakerel pe bizi maškaripe.

I mareba baši sahno ikeribee Romengoro informaciakoro jekajekhipe ko sa e meridiania tar akaja planeta ka ovel salde jek tare lagarutne ki lačharibaskiri politika tar akaja agencia.

Avere rigatar, amen pakjaja kaj ko akava čhani e Romengere problemia ka aven dži majbuvlo auditoriumi thaj ka džangavel interesi thaj kurioziteti, soske o bifundakere bilačhegnde ule taro bidžanlipe.

I Agencia RNIA mangela jekajek te ovel avazari baši romani khedin ani Evropa thaj lumia. Ki te kamijabikera ko akava, amen vazdingjam iniciative thaj kontaktia e majpendžarde romane liderencar ki lumia thaj lengere organizaciencar rersarinaja te avel dži majlačhi barabarbuti, ki te šaj lengoro programi te buhljol ke sa o thana kote so dživdinena o Roma.

Profesoria, sociologoja, socialna bukjarne, žurnalistia, pedagogoja, antropologoja thaj rodljarutne, e agenciaja RNIA ka len o majlačho thaj majčačikano haing informaciencar ani romani, srbikani thaj anglikani čhib baš amenge e Romenge thaj amare lumiake.

RNIA sigende ka ovel dženi ani Asociacia tare balkaneskere nevimatangere agencie(ABNA). I korespondentengiri drakhin organizirinela pe thaj zoraljola resarinaja olencar te avel pe dži sakanutne reporteria thaj stringeria“ kola učharen“ dešupanč majdžanle politikane thaj ekonomikane centria, sar thaj bešina tare maškardžianeskere organizacie.

Pakjaja kaj o Servisia tar Agencia RNIA ka oven lende tare buteder tare šel benefikantia- šerutne lumiakere agencie, bareder gendo kherutne thaj jabane mediumia, korespodentia tare jabane informiribaskere bukja, kompanie thaj firme, ambasade, radžakere thaj biradžakere institucie…

Thaj ko agor, len ani dikhin kaj akaja sajdime agencia si savalea te komunicirinel sa e Romencar thaj Na-Romencar tari lumia thaj ano pe patrina te buvljaren kamibe maškar o manuša-soske akava avazari si avazari bašo sansari thaj čačipe.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*