Menadžmenti

BajramBAJRAM HALITI si bijame 1955.berš ani Gnjilana, Kosovo. Ov si jek taro majpendžarde šendžarutne tare Roma ki Evropa thaj lumia. Žurnalistikaja šurargja te butikerel ko 1985.berš nakhindor sa e digre žurnalistikano zuraribe taro šurakerutno dži džovapialo redaktori ki romani programa. Bare kamijabea sikavgja pe thaj ko hramome thaj vakeribaskere žurnalistikane žanria, sar thaj ki publicistika.

Ki XVI maškardžianeskiri liljarnipaskiri manifestacia „Amico Rom“ savi sakova berš ikerela pe ki italiakiri diz Lančano, Bajram Haliti lelja o pursako Lumiakoro pursako baši liljarnipe tar Italia-koro prezidenti. Ko konkursi akale pursakoske reslje sine 600 bukja tare liljarutne Roma tari sahni lumia kola sine notikerde tare 14 majpendžarde kritičaria.

Ko 56.to Maškardžianeskoro lilengoro saemi ikerdo 2011. Berš ko Beograd o srbikano-romano vokabulari tar autori Bajram haliti lelja pursako baš ikalin ko 2011.berš.

Ko 13.Lileskoro thaj grafikakoro saloni ko Pirot o pursako „Loza“ baši majšukar ulavdi ikalin savi afirmirinela o lil ko tank thaj buvleder haljovibe, geli ko vasta tar ikalibaskoro kher „prometej“ taro Novi Sad baši „srbikano-romano vokabulari gramatikaja thaj hramibaskere konsilutnesa“ taro Bajram Haliti.

Jekajek o „srbikano-romano vokabulari“ lelja o pursako Tereza Fon Jakob, a i Lumiakiri organizacia baši diaspora thaj minoritetia(WDMO) akava kapitalno lil avazikergja baši lil taro 2011.berš.

Ko VII Maškardžianeskoro lileskoro saemi ki Podgorica e Ikalibaskere khereske „Prometej“ dengja pe o pursako baš ikalinaskiri ikalin baši „ Srbikano-romano vokabulari gramatikaja thaj hramibaskere konsilutnesa“. O srbikano-romano vokabulari si le 50.000 dromarina gramatikaja thaj hramibaskere konsilutnesa.

Trinedženengoro žiri saikerdo taro prof.Siniša Jelušič(prezidenti), prof.Slavica Perovič thaj Marina Vešovič, notikergja kaj o vokabulari si“ buteder taro lačho lingvistikano vigjanalo lil- odova si but baro deibe e ikeribaske tari jek phuri kultura. Kultura, thaj akava zaruri si te akcentirinel pe, kolate nane arakhibe tare nacionalna strukture“.

Ko 2012.berš ki ikalin tari Beoknjiga iklilo srbikano-romano-anglikano vokabulari gramatikaja. O vokabulari si 50.000 dromarinencar. Ko 2012.berš avazikergja avgo drama ki srbikani čhib baši Romengere bezehale čhipote ko vakti tari Dujto lumiakiri mareba ko logoria tari NDH. E dramakoro anav si o Roma ko Jasenovac-eskoro dženemi.

Publikuingja gilja thaj tekstia ko buteder magazinia, a than lela thaj ki antologia romane poeziasa ki indiakiri, italiakiri, polandakiri, bugariakiri thaj anglikani čhib. Ko 8.aprilo 2002. Berš sebepi Romengoro lumiakoro dive, Haliti lelja povelba „Slobodan Berberski“ baši liljarnipe thaj žurnalistika, savi avgo drom odova berš sine dendi ki Uniime Jugoslavia-kiri Republika. Lelja plaketa“ Sansari thaj tolerancia“ bašo deibe ki mareba bašo sansari, tolerancia thaj haljovibe maškar o manuša thaj džiania; plaketa baši“ bareder deiba ko anglunikeribe e Romengoro kulturakoro thaj edukaciakoro dživdipe, sar thaj bašo kamijabia ko Romengere kulturakoro zuraribe ki Republika Srbia“

Bajram Haliti si diplomirime nijamari(avukati šurarutno thaj studenti ko master studie-maškardžianeskere relacie),žurnalisti thaj publicisti. Prandime si thaj si ole trin murša čhave.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*